nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pavličkova krona, poved v sobesedilu:
Še žalost sama je bila kakor od mehke luči obžarjena in sladkoopojne so bile solze, ki so kapale iz njenega keliha.
”Lep spomenik ji bom postavil na grob ... že jutri morda ga pojdem naročit ... lep križ, ob robu pozlačen ... in na njem bo zapisano: Tukaj počiva ... in še verz zraven ... sam ga bom zložil, moje bodo besede, zato da jih bo slišala in da bo spoznala mojo ljubezen ... Vsako nedeljo pojdeva s Honzo rožam prilivat ..., mamica: Bog nama je dodelil srečo, ker si prosila za naju!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani