Takó dovzetnega ga je storila stoletna bolečina za samoponižanje in za klečeplastvo, da ga ni danes naroda, ki bi bil takó do kostí pobožen, hlapčevski in plah, takó Bogú vdano na smrt pripravljen... Posegel je s plaho in trudno rokó po pijači, ki so mu jo bili prinesli iz Brižina, opil se je kot zarubljen kmet in se ne bo nikoli več streznil.
V vseh pojavih narodovega življenja se vidi, da niso samostojni, se vidi plahost, ponižnost, nezaupnost v vsaki kretnji, v vsaki besedi.