Tam nekjé, ali globoko v varnem grmu, ali visoko v donebesnem vršičku... čirrrrí‐čirrrrí‐čirrrrí... dá, visoko v donebesnem vršičku... čirrrrí... je zafrfotalo dvoje kuštravih perotnic... čirrrrí‐í‐í... či‐či... in kaplje so se vsule na zemljo.
ni vedel, kam so izginile njegove žalostne misli. Vzravnal je glavo, hodil je lahko in veselo in zeló se mu je zdelo prijetno, kakó mu je umival lica mrzli jutranji zrak.