je hodil počasi po razvoženi cesti ob ograji. Časih je postal ter poslušal, če niso zaškripala velika vrata; hiša je bila skrita daleč v megli, za drevjem, a bilo je takó tiho, da bi se slišal najmanjši šum.
Takrat se je zgodilo, da se je tam na vzhodni strani megla hipoma pretrgala od vrha do tal, kakor svetopisemsko zagrinjalo; in cela reka zlatožarečih, veselo trepetajočih žarkov se je razlila preko vrhov pinij in platán.