Lahko bi se to vse zgodilo in čez par let bi sam ne vedel več, da umiram. Udomačil bi se med tistimi oglodanimi idejicami, v tistem malomestnem miniaturnem življenju in postal bi vrhu tega še imeniten in obče spoštovan. Tudi za državnega poslanca bi me izvolili in sedel bi na kakor sedijo drugi: verne podobe prosjaškega in suženjskega naroda, ki se prestrašijo, če jim čevelj zaškriplje...