Res čudne misli prihajajo na pamet; ko bi bilo po njegovem, bi se ta važna in zanimiva dogodba ne završila nikoli; razblinila bi se v postranskih razmotrivanjih. In vrhu tega je čisto navaden anarhist.
Polagoma se človek ”zaveda“, polagoma kloni tilnik ter spoznava ”resnobo življenja“, strahovito resnobo dejstva, da nima in ne sme imeti nič svojega več, da mu je ”resno“ življenje prikovalo teló na teló družbe in da je prikovalo njegovo dušo, vse njegove želje in misli na to gnilo teló.