Nekoč je prišel med neko omizje človek, ki se je pečal s politiko, in je pričel govoriti o svoji stvari; zameril se je vsem in nikoli več ga niso vabili médse. Ista pravila so v gledališču, v umetnosti, v literaturi in v znanosti. V obmizni družbi ali v veliki javnosti, - treba je govoriti, kakor zahteva družba; kdor govori po svoje ali se družbi celó upira, ga vržejo na cesto prej ali slej.