Vse kaže, da je izrval tisto staro tepko, nato pa živel nadaljemiren, tih in vdan, kakor je bil pač vajen; zvesto je ubogal gospodarja, gonil njegovo govedo na pašo, kos kruha v culi, ter služil tovarišem in vsem ljudem s svojo močjo in po njih ukazih. Pa da mu dobrotljivi Bog ni bil postal le svojega iz nebes, temveč dodelil mu kar svojo neskončno oblast, bi ne vedel, kaj bi z njo počel; še v napoto bi mu morda bila.
Resnično: v napoto bi mu bila moč, ne mogel bi je prenašati, žalosten bi bil zaradi nje.