nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pravična kazen božja, poved v sobesedilu:
Obadva - samotni živi duši sredi vesoljnega spanja, obadva - samotna mehurčka iz temne vode, samotni vešči nad njo; ščip, tako svetal, da je obžaril vso dolino, je videl samo dvoje nemirnih senc in se je smehljal; tiho so se bližale zvezde druga drugi in so šepetale ... ”Glej, na vas jo je zavil, na mojo pot jo je zavil!“ se je začudil učitelj. ”Kako se ščeperi preko ceste njegova dolga senca!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani