nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pravična kazen božja, poved v sobesedilu:
Mrtvo je bilo vse bogastvo paradiža; in ko bi človek zatisnil oči, bi ga izpreletela čudna misel: tiho po prstih je šel gospodar teh črnih krasot, zaklenil je duri za seboj in se je obesil na vrtu.
Vse pohištvo je bilo temno, tudi preproge in zavese so bile temnordeče: ni ga bilo svetlejšega, da bi se razveselilo prestrašeno oko; vse tri izbe so bile polne cvetic, ampak nad te cvetice se je pač sklanjal bled obraz in solze so padale nanje; niti tistega poslednjega opojnega vonja ni bilo, ki vstaja iz krivečih se, umirajočih listov.
Dvoje podob je bilo na steni; je vzdignil svečo in luč je posijala na dvoje belih, začudenih, preplašenih obrazov,dvoje drobnih, otroških obrazov, ki sta se zgrozila do smrti, ko sta ugledala greh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani