Tudi ona se je vzradostila, zažarela so ji lica, položila mi je roko okoli vratú... Zasmejala se je, zažvrgolela je lepo slovensko kletvico, dolgo in prisrčno kletvico... in zasmejala se je in je ponovila kletvico; s čudno, trepetajočo slastjo; ležala ji je na srcu tako dolgo, dolgo in izgovorila jo je morda komaj v tihi sobi, v tihi noči, ko so poslušale samo dolgočasne stene...