Košček lesa, trhla veja, ki se je bila odlomila tam daleč gori v lepem gozdu in plava bogve kam. Potok se igra ž njo, vzdigajo jo valovi, mečejo jo ob breg - in zmerom dalje, bogve kam...
Tuji ljudje, tuja zemlja, in nikjer več domovine, komaj še v spominu.