nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pesem (2)/Zgodbe iz doline Šentflorjanske, poved v sobesedilu:
In odpustila si mi, kakor sem ti jaz odpustil.
Zdaj, ko se vijejo iz vročega čaja čudežne sanje v daljavo in v preteklost, te vidim vso drugačno, kakor sem te videl nekoč; gledam te s tiho, smehljajočo ljubeznijo in čutim v sladkosti, da sem ti bližji od vseh tistih, ki spé slepi v tvojem naročju. Vso te vidim, ne samo robu tvojega krila, ne samo svetlih kodrov na tvojih sencih; ampak vendar vidim celó ponižno vrbovo mladiko, ki kloni v temni, in tista mladika mi je kakor sestra; vidim belo sveto Trojico na hribu, in tista mi je kakor mati; slišim pijanega, breznosega, ki kolne v krčmi; in tisti mi je kakor brat ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani