je bila še temna in lotevala se ga je tiha, komaj zavedna bojazen. Bal se je same misli, da bi bilo vse pričakovanje prazno, da bi bil ves večer izgubljen, uničen. Samó enkrat se je vračal takó iz gledališča in ni se hotel spominjati tiste neizmerno žalostne noči; kakó, da bi jo živel še enkrat, vso dolgo, prazno noč!...