Ali bi ne bilo boljše, da bi ostale njegove očí motne in zastrte, da bi spal, da bi sanjal o tistem lepem svetu, ki ga je bil pripravil Bog ubogim in zaničevanim in pred čigar vratmi je trpljenje in ponižanje in smrt? Takó bi umiral zadovoljen in vdan, srečen v svojih sanjah.
Oropal se je sam, zapravil je lahkomiselno to sladko tolažbo in v njegovih sanjah ni bilo več tistega resničnega, trdnega upanja.