Ulice, po katerih je hodil, so bile že globoko v senci; svetilke so stale daleč narazen druga od druge. Srečaval je delavce, ki so se vračali iz fabrik, šivilje, služkinje, pijance in postopače. V tej družbi se je čutil domačega, hodil je svobodno in naravno ter se vdajal svojim mislim brez strahu in sramežljivosti.