Nikoli ni mogel razumeti, kakó da živí na svetu toliko nesrečnih, zaničevanih ljudí; zakaj se mučijo z delom, ki ga sovražijo, ker jim ne koristi in jim daje komaj skorjo kruha, in ki je torej nečastno in ostudno; zakaj se poté in pehajo,da bi ohranili kri v lenem toku, in se v ta namen celó ponižujejo in blatijo.
Ozrl se je na svoje življenje in videl je, kakó se je ponižaval in blatil tudi on sam, da bi ohranil kri v lenem toku. Ali videl je obenem, da je bilo to prokleto, poniževalno življenje samó polovica njegovega življenja, druga polovica pa je bila v sanjah, v upanju, v toliko lepših sanjah, kolikor bolj ga je žulilo breme na ramah.