nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ottakring/Črtice 1914, poved v sobesedilu:
Ko je stopil v izbo, se mu je zableščalo pred očmi; od nasprotne nižje strehe se je bila čudežno odbila večerna ter udarila naravnost skozi okna.
Na zofi za mizo je sedelo dvoje otrok, dekletce in deček. Obraz dekletca je bil ves v luči, lasje so bili pozlačeni, sončni žarki so se smejali iz mežikajočih oči, poigravali se na ustnicah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani