nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ob smrtni postelji, poved v sobesedilu:
In sedaj je vse v meni brezosebno, slučajno; opirati se morem samo še na zunaj, na samega sebe nič več ...“ Ko je stopil na stopnice, vodeče na vrt, zasijalo mu je sonce naravnost v obraz, da je zatisnil oči, in po vsem telesu ga je izpreletela prijetna gorkota. Dopoldne je deževalo in listje na in na visokih grmih se je iskrilo v mokri, trepetajoči svetlobi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani