nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ob smrtni postelji, poved v sobesedilu:
Kako so se razblinili moji nazori, raztopili, kakor soha iz ledú! In sedaj je vse v meni brezosebno, slučajno; opirati se morem samo še na zunaj, na samega sebe nič več ...“ Ko je stopil na stopnice, vodeče na vrt, zasijalo mu je sonce naravnost v obraz, da je zatisnil oči, in po vsem telesu ga je izpreletela prijetna gorkota.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani