nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ob smrtni postelji, poved v sobesedilu:
Zdelo se mu je tako čudovito in nemogoče, da je ob vsaki podobni misli stresel z glavo in se začel izprehajati po sobi in glasno govoriti s komerkoli, da bi prešel siloma na kaj drugega, prijetnejšega. A ni se mogel iznebiti nedoločne zoprne slutnje, ki mu je ležala na dnu srca, kakor bi mu kdo prikoval v telo nekaj težkega, neznosnega. In vsi drugi, obe hčeri in najmlajši, šestnajstletni sin, - vsi so čutili, da se bliža nekaj temnega, strašnega, česar ni mogoče odvrniti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani