nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ob smrtni postelji, poved v sobesedilu:
Kadar je slikal debelega, malomestnega trgovca z dobrovoljnimi očmi in flegmatičnim obrazom, čutil je v sebi nenavadno moč, in duša se mu je dvigala in srce širilo. Roka se je pregibala čisto mehanično, a on je sanjal o krasnih umotvorih, o časti in slavi ... Če je pisal neznaten podlistek, mislil je o širokih načrtih; velike, krasne snovi so mu prihajale druga za drugo, osebe in prizori iz tragedij in romanov so vstajali pred njim v bleščeči megli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani