nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ob smrtni postelji, poved v sobesedilu:
Gledal je prav tako skrbno in resno na prazno stran, kakor na melanholično krajino z mesečnim svitom in srebrno belim studencem.
Prepričan je bil že dalje časa, da se vsi Božičevi hlinijo v občevanju ž njim. Izprva, ko je bil to zapazil, hotel je ravnati - kakor se mu je zdelo - najpametnejše in najenostavnejše: posloviti se za zmerom in ne popraševati, odkod ta mlačnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani