Berač, iztegni zdaj obe roké, nastavi obe dlani, še bakrenega novca ne ujameš več! Odpri okno nastežaj, sonce bo sijalo visoko na nebu, tebi ne bo svetilo več! Ozri se tu sèm, ozri se tja, na ta stol, na to mizo, na divan, na posteljo, na preproge in prtiče, vse, vsaka pedenj tál in sten in stropa je spomin na zamujeno uro sreče, je očitanje, ki ga boš slišal, koderkoli boš hodil, ki ti bo glodalo in grizlo v srcu, dokler bo utripalo!