Tod sta hodila še sinoči, pred štirimi leti. Njena roka, drobna in, je bila v tvoji, njeno srce, dobrotno in vdano, je bilo pri tebi; ti pa nisi čutil ne roke, ne srca, ker tvoje misli so bile v krčmi. Ugledala me je, sklonila se je in me je utrgala; nató še mojo sestro, ki je stala zraven, in še drugo, ki se je sama ponujala.