Kakor skopuh, kakor Pljuškin si bil, ki pobira po cesti stare žeblje in zlomljene podkve, domá pa mu v zaklenjenih kaščah gnije žlahtno žito!
Oziraj se zdaj z ugaslim očesom, iztezaj obnemogle roké - niti ene minute, niti sence hipa ne ujameš več! Zate ni pomladi več, ne enega toplega več, zate ni milosti, ne odloga, ne potrpljenja - na pot!