nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Opereta/Črtice 1914, poved v sobesedilu:
Pogledal jo je dolgo in pazljivo, da bi videl prav na dno, v zadnjo grenko skrivnost tistih objokanih oči. Nato je zgrabil skodelico, zalučil je polno proti ogledalu, da je zažvenketalo steklo na tla ter se razškropil vroči čaj po mizi, po postelji, po zofi, po njegovih rokah in njeni bluzi. Vstal je trepetajoč in omahujoč ter se vrnil v krčmo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani