nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Opereta/Črtice 1914, poved v sobesedilu:
Narahlo sklonjena je bila, s smehljajočimi, od radosti rosnimi očmi je gledala v ogledalo izpod zlatega loka obrvi, naravnost nanj, ki je stal tik za njeno ramo.
”Ali sem še kaj lepa?“ je vprašala z vročim smehljajem, sama sebe in svoje mladosti vesela.
Ob takem vprašanju se je zganil, nekaj zoprnega mu je seglo v srce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani