nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Očiščenje/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
V ogledalu svojega strahu je ugledal samega sebe in je ostrmel, kakor da se je srečal prvikrat s tem neznanim obrazom; ogledaval se je brez nehanja, ogledalo je zagospodarilo nad njim, ukanilo ga je za svobodo.
Čez noč, kakor iz močvirja, so vzklile nizkotne strasti, ki jim pod svetlim opoldanskim soncem ni bilo ne prostora, ne življenja. Človeško govorico je hotel slišati, ljudi je hotel videti, poleg sebe jih je hotel imeti, mnogo in tako blizu, da je čutil sapo njih ust; zakaj ljudjé so mu bili ogledalo, v katero je strmel, v katerem je razodeval vso lokavost,hudobnost in hinavščino svojega novega bitja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani