nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Očiščenje/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Prav ponevedoma in ponedolžnem je bil zamaknjen váse, v svojo lepo brado, v svoj zvonki glas, v svoje sloko moško teló, v svojeobsežno poznavanje življenja, v svojo duhovitost in zgovornost. Čisto naravno se mu je zdelo, da se mu priklanjajo, da ga ljubijo, da poslušajo verno, kadar govorí naglas, da stopijo v stran ter umolknejo smehljaje in pričakovaje, kadar se približa. In nikoli se mu ni zazdelo, da za svojo razsipno ljubezen in dobrotljivost ne zahteva le vrhane mere vdanosti, temveč tudi vrhano mero suženjstva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani