Kakor beli pajčolani so se vile megle v dolini, plavale počasi in leno nad rosnimi travniki, dvigale se višje ter se izgubljale v kristalnem zraku. Zazibalo se je drevje in male kapljice so se vsule na travo. Za trenotek je nebó obledelo in se pokrilo z meglami, -- a že je zopet zasijalo v srebrnosinjem svitu, raztopljeno zlato se je razlilo po vzhodnih goráh in sonce je stalo v vsi svoji rosni krasoti ...