nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Novo življenje, poved v sobesedilu:
Pokošena senožet je švignila tam mimo, tam rumeno polje, tam še vsa zaspana vas, cerkev z rdečo streho; vse kakor spomin. Stal je ob odprtem oknu, jutranji veter mu je rezal v obraz; gledal je s široko odprtimi, zameglelimi očmi na pokrajine, ki so bežale mimo; izpreletelo ga je kakor mraz in zavil se je tesneje v suknjo.
Žena je slonela v kotu in je dremala s poluodprtimi očmi; zavita je bila v pregrinjače in plahte, glava je klonila na prsi; njen obraz je bil droban, ozek in zelo, nos je bil tenak kakor mrličev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani