nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Novo življenje, poved v sobesedilu:
Nikjer ni take jeseni, polne tolikih čudežev, kakor jo razpenja nebo nad ljubljanskim poljem. Če beže oblaki -- ne vidi oko oblakov; če se tiho smehljajo planine v žarkem soncu, molče daljne, visoke -- ne vidi oko planin; ne vidi pokošenih senožeti, ne požetih njiv, ne zelene otave, tudi ne samotnih gruč rumenečega drevja in ne hiš ob cesti, ki bele pozdravljajo iz daljave. Zakaj vse je ena sama pesem, iz neskončnosti bučeča, zvok tisočerih strun in -- tiha; zamižal bi človek, razprostrl roke ... Grivar je stal na hribu; od lepote in svetlobe se mu je meglilo pred očmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani