To ni bila več polpozabljena, sončna ljubezen; to ni bila tista jasna pomlad, ki se je vrnila za kratko uro v pusto srce ... Teló se ji je treslo v neznanem ognju in njene ustnice so trepetale od strastí ... je igral zadnji valček; od čela mu je tekel znoj in njegove oči so gledale pijano in motno. Kadar je zašumela mimo njega, zategnila so se mu ustna v polpritajenem trpljenju, kakor bolnemu otroku, kadar joka v spanju.