Izza priprtih vrat se je bleščála svetloba in v gostilni je govoril nekdó z visokim glasom patetično napitnico. Trgal je stavke in poudarjal besede, kakor bi hotel vsako posebej pribiti na steno.
”Za domovino ... gospôda moja ... za domovino ... treba nam je delovati ... delovati neumorno!