se je odela in je legla; motno kakor skozi zagrinjalo so se svetile njene velike oči. Spomnila se ga je, ko se je bil ozrl nanjo s tako mirnim in ljubeznipolnim pogledom, in nič več ni videla klobuka z rdečim, tudi ne rdečepisanega sončnika. In spomnila se je svojega greha, ki je bil tako strašen in tako skrit.