Šla je križem po ulicah, velik zaklad je nosila v srcu. Rada bi bila doma, v temi, da bi zamižala in sanjala, zakaj na ulici ni bila sama; neprestano je hodil nekdo za njo, kamor se je okrenila, in zdelo se ji je, kakor da jo drži za roko. Dasi so bile noge nerodne in trudne, je pospešila korake; toda pospešil jih je tudi on.