Samo na njenih ramenih je ležal težki greh, nihče ga ni videl in nihče drugi ga ni bil deležen. Tako težko je bilo breme, tiščalo jo je k tlom in kolena so se, glava je klonila globoko. Spomnila se je njegovega ljubeznivega pisma: ”Zelo me je srce bolelo --“ in solze so lile iz oči.