Sedi pač tam in se razgovarja s krčmarjem, zato ker je star in se mu ne mudi nikamor. Tudi konju se ne mudi; globoko je povesil glavo in čaka in dremlje. Nagnilo se je že sonce, kmalu pride, ob dremotnem pustem mraku šele se prikaže mesto na obzorju, temno morda in neprijazno ...