Ne da se reči o takem obrazu, ali je lep, ali je grd; morda bi bil lep, če bi se sklanjal zvečer nad delo, zamišljen in truden, in bi sijala nanj dremota in nemirno plapolajoča luč. Mnogo je obrazov, ki so lepi samo tedaj, kadar so trudni in kadarje trpljenje zarisano vanje. Lep bi bil morda tudi, če bi se človek sklonil k njemu in bi ga nalahko privzdignil; tedaj bi se komaj zgenile, komaj vidno bi vztrepetale preširoke polne ustnice, veselo bi zasijale velike hvaležne oči.