Večerjali so molče, nihče ni pogledal drugemu v obraz, kakor da bi si prikrivali nepošteno skrivnost. Po večerji so molili dolgo, ves krvavi del rožnega venca in žalostno se je razlegal po sobi pojoči zategnjeni glas. je klečala pred stolom, glava ji je klonila in dremalo se ji je. Nenadoma se je zdrznila; ranil jo je bil v lice mrzel pogled.