Ne bo dobro, dekle, če je v tebi kaj materine nature!“
Ali se je spomnila, ali sem se spomnil jaz na tisto vitko in plaho, belo oblečeno kraljično, ki je stala visoko na obzidju; zelenoluskinasta žival z glavo pohotnega starca je ležala leno pod zidom, v dolino se je vil luskinasti rep. Prelepa pokrajina je bila naokoli, prelepo je sijalo sonce, ali kraljična ni videla ne pokrajine in tudi ne sonca.