Že se je svetilo od daleč, kakor jutranje sonce se je svetil zlati grad, božji tempelj.
Postal je voz, izstopila sta in vodil jo je za roko po beli stezi proti gradu. Ob poti so cvetle velike rdeče rože in so ju pozdravljale, sklanjale so se tam veje, da bi si natrgala zlatih jabolk ...