Komaj je stopila na ulico, so se vrata treskoma zaprla za njo in slišala je celo, kakor da bi se bil obrnil urno ključ v ključavnici.
Stopila je, korak pa je bil slab in neodločen, veter jo je pahnil naprej, nato jo je zgrabil za rame ter jo potisnil nazaj, ob zid. Udarilo ji je v obraz, težke, mrzle kaplje so bile na lica, na čelo, približala se je roka iz teme in ji je iztrgala ruto z glave.