Naslonila je čelo ob rob postelje in solze so tekle na tla.
”Usmili se, Bog, mene grešnice, usmili se, žalostna Mati božja!“
Tla so bila mrzla in izpreletelo jo je po životu; sladak je bil tisti mraz, želela si je, da bi klečala na ostrem, mrzlem kamenu in da bi krvavela kolena, Kristusu na čast in Materi božji.