Ni bilo v izbi ne svete podobe, ne razpela, samo je visel nad ognjiščem, ali tisti je bil oskrunjen, zato ker so se ga dotikale nečiste roke. Tako je molila brez molka in brez svete podobe in brez razpela; postavila je zatorej v svojem srcu ponižen oltar in je prižgala na njem sveče na čast Kristusu križanemu in Materi božji sedmih žalosti in sveti, svoji patroni, ki je bil oni dan njen god.
Dolga je pot,, izkusil sem jo, pripravi dobro svoje srce!