Prišumela je bila v sobo v polgosposko krojeni črni obleki, v roki črn sončnik in črn pajčolan na glavi. Še bolj bled je bil njen obraz, trd in mrzel, kakor iz voska.
”Prokleta!“ je zamrmral stric; iz očesa mu je pritekla solza in se je zdela tista solza zelo umazana in ostudna.