Obzorje je temnelo in jaz sem slonel ob oknu, z vklenjenimi rokami, z dušo brez peroti ... *
Prišli so mi v spomin zadnji dnevi mojega prijatelja. Njegovo življenje ni bilo drugega, kakor fantastičen sèn; podobno je bilo tistim skritim rožam, ki in zvenejo v senci, ne da bi jih kedaj obsijalo sonce, ne da bi se kdo brigal zanje.