nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Njena podoba, poved v sobesedilu:
Z dlanmi sem zakril oči; tedaj se je prikazala pred menoj tako čista in jasna, kakor sem jo videl pred zdavnimi leti. Le njene ustnice se nikoli v življenju niso tako smehljale - zadnji, predsmrtni smehljaj je bil, ves blag in miren v poslednjem spoznanju.
”Kaj bi storil, otrok nespametni, kaj bi storil sebi in meni?“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani