nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Njena podoba, poved v sobesedilu:
Zakaj človek postane časih kakor pred ogledalom, premeri z enim samim pogledom svoje življenje, vse od prvih let pa do tistega zadnjega dne, ki je skrit tam daleč v prihodnosti; prebledé mu lica, srce mu zastane: ”Kod si hodil, nesrečnež? Čemu še dalje skozi pustinjo?“
Tisto jutro sem iskal med knjigami in papirji, da bi našel podobo svoje matere, da bi se poslovil od edinega obraza, ki sem ga v tistem trenotku ljubil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani